petek, 27. avgust 2010

Zadišalo je po kavici

Ko se zjutraj zbudiš je prva stvar na katero pomisliš kava. Tudi jaz sem taka. Po poklicu sem novinarka in še tisti dan ko mi je namenjen za počitnice zbolim. Danes je moje slabo počutje postavilo nov rekord. Ko sem vstala iz postelje se je soba zavrtela in mogla sem sesti. Presneti brezčutni šef me je prisilil, da sem delala do večera. Mislila sem, da bom umrla za pisarno mizo. Torej; odvlekla sem se do kuhinje in si segrela vodo ter pripravila kavico. Zunaj je približni 100 stopinj, a mene je treslo. Z kavico v roki, sem se odpravila v dnevno sobo. Tam sem preživela celotno dopoldne v družbi FoxLifa. Končno se je moja najboljša prijateljica pripeljala iz službe. Ko me je zagledala, jo je skoraj kap. Živiva skupaj, ker ona ni mogla najti stanovanja. Prav nič ji ne zamerim, da se me je ustrašila; nisem se še počesala, še vedno sem bila v pižami, iz nosu mi je teklo v potokih in imela sem temno vijolične podočnjake. Celo noč sem bedela in molila, da bo kmalu jutro. Klara
( prijateljica ) mi je po dobrodošlici skuhala kamilični čaj in prinesla jabolko. Hrane sem se branila, saj sem se bala, da bom mogla obiskati naše slavno stranišče. Seveda me je na koncu prisilila, da sem ga pojedla. Po tem mi je bilo rahlo slabo, a nisem nič rekla. Po tem ko sem si ogledala že vse ponovitve Rita Rock in Reba, sem zaspala. Spanec na najinem cenenem kavču je bil slab, a počutila sem se bolje. Bila sem še vedno na koncu z močmi, a če primerjamo z počutjem zjutraj, sem bila kot prenovljena. Klara mi je skuhala že trideseto porcijo čaja in jaz sem se prisilila in ga spila. Moj dan se je tako veselo vrtel okrog skodelic čaja in kave. Upam, da bo jutri vsaj malo boljše!

Ni komentarjev:

Objavite komentar