Bratec

Danes sem se počutila odlično. Bolezen sem premagala živa in dan je bil sončen! Ali je na svetu kaj lepšega na svetu kot sonce? Mislim, da ne. Danes še nisem smela paradirati po mestih, a sem se vsaj dobro počutila. Klara je bila vesela, da je bilo moje bolezni konec in mi zato naredila rumove kroglice! Klara naredi najboljše rumove kroglice na svetu! Seveda sem jih pojedla v eni sapi in se srečna zavalila pred računalnik. Nenadoma sem zaslišala zvoniti zvonec pri vratih. Z kupom pritožb sem vstala in odprla vrata. Pred njimi je stal hudič. Okej, ne dobesedno, bil je moj brat. Ian je visok svetlolasec z lepo postavo ( kar boli me ker moram priznati ) in čokoladnimi očkami. Pozdravila sem ga z običajnim ''Kva pa ti kle?'' in grizljala Albertov piškot. '' Ej... sestrica moja preljuba... '' je začel. Takoj ko sem ga zagledala pred vrati sem vedela za kaj gre. Vseliti se želi. Ian je izredno neodgovoren in nesposoben pri financah. Spet je izgubil stanovanje, saj je ves denar porabil za zmenke. Saj bi ga nagnala in mu rekla naj se vseli k mami, a to je isto kot, če bi ga vrgla v prepad. Kar bi ga seveda z veseljem. Ampak me je gledal z svojimi velikimi rjavimi očmi tako proseče, da sem se ga usmilila. Ko je Klara zagledala Iana, se je kar razlezla po kavču. V Iana je zatreskana že odkar se je vsilil pri božični večerji. Ian še slabše kuha od mene, pa čeprav je to že skoraj nemogoče. Izpod kavča sem potegnila rezervno ležišče, ( ki je tako mimogrede, tako udobno kot tla ) ga odnesla do spalnice in ga pripravila. Ian je z dekleti pravzaprav pravi kavalir, a jaz sem huda izjema. Medtem, ko sem jaz delala, se je Klara lotila peke. Ian je pojamral, da bi tudi on piškote in rumove kuglice in Klara mu je brez odlašanja ustregla. Ko je končala, smo se vsi z ogromno skledo zvrhano z dobrotami, sedli na kavč in si ogledali film Hannibal. Klara se je pretvarjala, da jo je strah in se stisnila k Ianu. On je seveda igro sprejel, jaz pa sem ju z gnusom opazovala. Čeprav popolnoma razumem Iana, zakaj je sprejel Klaro; ona je zelo lepa, postavna temnolaska, angel v kuhinji in izredno bistra punca z čudovito kariero. Končno je bilo filma konec in piškotov ni bilo več. Ponavadi jih večino pojem jaz, a tokrat jih je pozobal Ian. Ne zamerim mu, Klarini piškoti so poosebljeni greh. Sedaj berem knjigo, ker ju ne morem več gledati kako se crkljata. Zakaj se je vse začelo tako zapletati?! Samo blog začnem pisati, pa imam že celo komedijo. Ali pa dramo. Nisem se še odločila.

Huda želja po sladkem grehu

Danes sem se zbudila in prva stvar na katero sem pomislila je bila torta. Popolnoma brez razloga. Saj bi si jo spekla sama, a imam dve težavi: bolna sem in ne znam peči. Pravzaprav je vrhunec mojih kulinaričnih sposobnosti čokolino. Skušala sem se zaposliti z vsem mogočim, a mi ta sladki greh kar ne gre iz glave. Moja najljubša torta: črni gozdiček. Da bi zatrla željo sem pojedla celoten paket Jaffa piškotkov ( njam, njam ) in spila sod čaja. A še vedno mislim le na to. Na temni biskvit, jagode in belo smetano. Škoda, da bom mogla še toliko časa čakati do rojstnega dneva. In ja, vem da zvenim kot otrok. Še zgodaj je, jaz se pa že pritožujem.

Zadišalo je po kavici

Ko se zjutraj zbudiš je prva stvar na katero pomisliš kava. Tudi jaz sem taka. Po poklicu sem novinarka in še tisti dan ko mi je namenjen za počitnice zbolim. Danes je moje slabo počutje postavilo nov rekord. Ko sem vstala iz postelje se je soba zavrtela in mogla sem sesti. Presneti brezčutni šef me je prisilil, da sem delala do večera. Mislila sem, da bom umrla za pisarno mizo. Torej; odvlekla sem se do kuhinje in si segrela vodo ter pripravila kavico. Zunaj je približni 100 stopinj, a mene je treslo. Z kavico v roki, sem se odpravila v dnevno sobo. Tam sem preživela celotno dopoldne v družbi FoxLifa. Končno se je moja najboljša prijateljica pripeljala iz službe. Ko me je zagledala, jo je skoraj kap. Živiva skupaj, ker ona ni mogla najti stanovanja. Prav nič ji ne zamerim, da se me je ustrašila; nisem se še počesala, še vedno sem bila v pižami, iz nosu mi je teklo v potokih in imela sem temno vijolične podočnjake. Celo noč sem bedela in molila, da bo kmalu jutro. Klara
( prijateljica ) mi je po dobrodošlici skuhala kamilični čaj in prinesla jabolko. Hrane sem se branila, saj sem se bala, da bom mogla obiskati naše slavno stranišče. Seveda me je na koncu prisilila, da sem ga pojedla. Po tem mi je bilo rahlo slabo, a nisem nič rekla. Po tem ko sem si ogledala že vse ponovitve Rita Rock in Reba, sem zaspala. Spanec na najinem cenenem kavču je bil slab, a počutila sem se bolje. Bila sem še vedno na koncu z močmi, a če primerjamo z počutjem zjutraj, sem bila kot prenovljena. Klara mi je skuhala že trideseto porcijo čaja in jaz sem se prisilila in ga spila. Moj dan se je tako veselo vrtel okrog skodelic čaja in kave. Upam, da bo jutri vsaj malo boljše!