Muahaha, sestrica!

Danes bom vaš avtor jaz, Ian. Moja sestrica vam je povedala precej reči, ki so navadna LAŽ! Ne porabim vsega denarja za zmenke, tudi za hrano in žurke. Iz bloka so me vrgli, ker sem povzročal preveč hrupa na žurkah. No, pa tudi najemnine nisem plačeval. Jaz pač nisem dober pri financah, ona pa pri zmenkih ne! Ima čudovito postavo in obraz za umret, ampak njena osebnost je grozljiva! Je kot kobilica, vpije in če se z njo v vsem ne strinjaš te sesuje! Je pa tudi zabavna, skrbna in zaščitniška. In štorasta. Neko zimo smo se šli z družino smučati in ona, pogumna in neumna kot je, je šla na skakalnico. Sredi proge se je spomnila, da ne zna skakati z smučmi. Seveda je bilo takrat že prepozno. V zraku je začela mahati z nogami in rokami tako, da je praktično naredila salto. Zlomila si je nogo in zvila zapestje. Cel teden si ji moral streči z raznimi pijačami in hrano, da mi je na koncu mama za rojstni dan kupila predpasnik! Žalitev!


Ojoj, Diana prihaja! Boljše, da izginem preden mi zavije vrat!

Vaš,
        Ian.

ZOO

Zjutraj sem vstala pozno. Zelo pozno. Odvlekla sem se do kuhinje, kjer se me, kot vedno že čakali vroči, sveže pečeni vaflji in sveže stisnjen pomarančni sok. Klara ni pozabila niti na malinov sirup. Ko sem se najedla sem zalajala Ianu naj se spelje dol z kavča. Seveda me ni poslušal, zato sem vzela kar je ostalo od malinovega sirupa in mu ga zlila na glavo. Pravkar si je umil lase, zato je bil BESEN. Začela sva se lasati in zmerjati, ko je v sobo vstopila Klara. Klara s seboj vedno prinese pozitivno energijo. Pomirila naju je in navihan pogledala. Po 'napeti' tišini je končno spregovorila: ''Dobila sem brezplačne vstopnice za živalski vrt!''. Še vedno nisem vedela zakaj je tako vznemirjena. Ian je zgledal prav tako začuden. ''Oh, dajta no! Prosim pojdimo! Še nikoli nisem bila v živalskem vrtu.'' naju je prosila. ''Nikoli?!'' sva v en glas rekla jaz in Ian. Odkimala je. Zavzdihnila sem in se vdala. Ob enih smo se odpravili v živalski vrt. Klara je bila vznemirjena kot kakšen otrok. Klara je pri vhodu predala vstopnice in mučenje se je pričelo. Takoj ko smo vsopili je vame udaril močanj vonj po gnoju. Morda sem rahlo prestroga, a živalske vrtove sem že prerasla. Za razliko od mene se je Klara zabavala. Želela je videti vse. Niti bara ni izpistila. Po pravici povedano, ni bilo tako grozno. Bilo je pravzaprav zabavno. Pri šiampanzih sem Ianu rekla: '' Oh, Ian poglej, tvoji predniki!'' Smejala sem se kot nora. ''Iste prednike imava, tepka.'' Nehala sem se smejati. Aja, ups. Ko je bilo tega končno konec, so me bolele noge. Ker je bila Klara videti utrujena, sem predlagala pizzo namesto doma kuhanega kosila. Oba sta se strinjala. Jaz sem genij. Ko smo se vrnili domov, je bil že večer. Vsi smo se zavalili na kavč in si ogledali moj najljubši film White Chicks. Sedaj grem spat. Lahko noč!

Narobe svet

Moj bratec mi že cel teden skeče po glavi. Len je kot 'fuks' in vse kar počne je to, da odžira hrano in zaseda kavč. Vojno je začel, ko je vzel zadnji kos Klarine slavne ribje pice. Ubila bi ga! In kot da to ni dovolj, mi šef najeda 100 km/h. Začela bom sestavljati listino ljudi za odstrel. Ian je gotovo na prvem mestu. Kaj se sedaj dogaja z Klaro in Ianom? Klara je nenavadno tiha. Če ji je smrkavec zlomil srce, mu bom jaz polomila vse kosti v njegovem telesu. Enkrat sem že celila Klarino srce in tega res ne mislim ponoviti. Ko ima Klara zlomljeno srce samo joka. Noč in dan. To je enkrat počela cel teden. Seveda ona ni bila edina, ki je bila žalostna, z njo je jokal moj želodec, ki je na dan dobil le pet obokov riža ali pa čokolina. Pomagala sem ji tako, da sem vzela vedro vode in jo polila. In to ni bilo majhno vedro. Tokrat pa bi bilo vse drugače. Klarinega bivšega nisem mogla pretepsti, Iana pa lahko. Če bi me pa tožil, bi pa... no ne vem kaj bi. Saj ni važno. Danes sem doživela srčni napad. Ne zares, bi ga pa skoraj. Iana sem videla prati perilo. Svoje seveda. Škrtuh. Skupaj je stlačil vse: bele majice, jeans hlače, roza, modre, bele gate. Vse. Ko je po pranju vzel stvari iz pralnega stroja je bilo kot da bi zraven opral mavrico. Seveda sem stala za vratih in ga opazovala. Umirala sem od smeha. Seveda me je zagledal, ko sem se mu režala. Dve uri pozneje mi je zato ukradel bančno kartico. Če bom na koncu mogla plačati samo cent več kot lahko, ga bom prodala. Prodati Iana. Hmmm... To pa sploh ni slaba ideja! Mogoče bom to predlagala mami. Sedaj pa se vrnimo k resnim zadevam; moram k frizerju! Moji lasje mi štrlijo, kot bi bila priklučena na elektriko! Poskusila sem jih popraviti z želejem, a sem zgledala kot Elvis Presley. Bog me vrjetno sovraži. Stop! Na hodniku slišim stopinje! Ian se je vrnil iz trgovin! Zelo rada bi še kaj pisala, a moram oditi izbiti mojemu bratu vse zobe.

Bratec

Danes sem se počutila odlično. Bolezen sem premagala živa in dan je bil sončen! Ali je na svetu kaj lepšega na svetu kot sonce? Mislim, da ne. Danes še nisem smela paradirati po mestih, a sem se vsaj dobro počutila. Klara je bila vesela, da je bilo moje bolezni konec in mi zato naredila rumove kroglice! Klara naredi najboljše rumove kroglice na svetu! Seveda sem jih pojedla v eni sapi in se srečna zavalila pred računalnik. Nenadoma sem zaslišala zvoniti zvonec pri vratih. Z kupom pritožb sem vstala in odprla vrata. Pred njimi je stal hudič. Okej, ne dobesedno, bil je moj brat. Ian je visok svetlolasec z lepo postavo ( kar boli me ker moram priznati ) in čokoladnimi očkami. Pozdravila sem ga z običajnim ''Kva pa ti kle?'' in grizljala Albertov piškot. '' Ej... sestrica moja preljuba... '' je začel. Takoj ko sem ga zagledala pred vrati sem vedela za kaj gre. Vseliti se želi. Ian je izredno neodgovoren in nesposoben pri financah. Spet je izgubil stanovanje, saj je ves denar porabil za zmenke. Saj bi ga nagnala in mu rekla naj se vseli k mami, a to je isto kot, če bi ga vrgla v prepad. Kar bi ga seveda z veseljem. Ampak me je gledal z svojimi velikimi rjavimi očmi tako proseče, da sem se ga usmilila. Ko je Klara zagledala Iana, se je kar razlezla po kavču. V Iana je zatreskana že odkar se je vsilil pri božični večerji. Ian še slabše kuha od mene, pa čeprav je to že skoraj nemogoče. Izpod kavča sem potegnila rezervno ležišče, ( ki je tako mimogrede, tako udobno kot tla ) ga odnesla do spalnice in ga pripravila. Ian je z dekleti pravzaprav pravi kavalir, a jaz sem huda izjema. Medtem, ko sem jaz delala, se je Klara lotila peke. Ian je pojamral, da bi tudi on piškote in rumove kuglice in Klara mu je brez odlašanja ustregla. Ko je končala, smo se vsi z ogromno skledo zvrhano z dobrotami, sedli na kavč in si ogledali film Hannibal. Klara se je pretvarjala, da jo je strah in se stisnila k Ianu. On je seveda igro sprejel, jaz pa sem ju z gnusom opazovala. Čeprav popolnoma razumem Iana, zakaj je sprejel Klaro; ona je zelo lepa, postavna temnolaska, angel v kuhinji in izredno bistra punca z čudovito kariero. Končno je bilo filma konec in piškotov ni bilo več. Ponavadi jih večino pojem jaz, a tokrat jih je pozobal Ian. Ne zamerim mu, Klarini piškoti so poosebljeni greh. Sedaj berem knjigo, ker ju ne morem več gledati kako se crkljata. Zakaj se je vse začelo tako zapletati?! Samo blog začnem pisati, pa imam že celo komedijo. Ali pa dramo. Nisem se še odločila.

Huda želja po sladkem grehu

Danes sem se zbudila in prva stvar na katero sem pomislila je bila torta. Popolnoma brez razloga. Saj bi si jo spekla sama, a imam dve težavi: bolna sem in ne znam peči. Pravzaprav je vrhunec mojih kulinaričnih sposobnosti čokolino. Skušala sem se zaposliti z vsem mogočim, a mi ta sladki greh kar ne gre iz glave. Moja najljubša torta: črni gozdiček. Da bi zatrla željo sem pojedla celoten paket Jaffa piškotkov ( njam, njam ) in spila sod čaja. A še vedno mislim le na to. Na temni biskvit, jagode in belo smetano. Škoda, da bom mogla še toliko časa čakati do rojstnega dneva. In ja, vem da zvenim kot otrok. Še zgodaj je, jaz se pa že pritožujem.

Zadišalo je po kavici

Ko se zjutraj zbudiš je prva stvar na katero pomisliš kava. Tudi jaz sem taka. Po poklicu sem novinarka in še tisti dan ko mi je namenjen za počitnice zbolim. Danes je moje slabo počutje postavilo nov rekord. Ko sem vstala iz postelje se je soba zavrtela in mogla sem sesti. Presneti brezčutni šef me je prisilil, da sem delala do večera. Mislila sem, da bom umrla za pisarno mizo. Torej; odvlekla sem se do kuhinje in si segrela vodo ter pripravila kavico. Zunaj je približni 100 stopinj, a mene je treslo. Z kavico v roki, sem se odpravila v dnevno sobo. Tam sem preživela celotno dopoldne v družbi FoxLifa. Končno se je moja najboljša prijateljica pripeljala iz službe. Ko me je zagledala, jo je skoraj kap. Živiva skupaj, ker ona ni mogla najti stanovanja. Prav nič ji ne zamerim, da se me je ustrašila; nisem se še počesala, še vedno sem bila v pižami, iz nosu mi je teklo v potokih in imela sem temno vijolične podočnjake. Celo noč sem bedela in molila, da bo kmalu jutro. Klara
( prijateljica ) mi je po dobrodošlici skuhala kamilični čaj in prinesla jabolko. Hrane sem se branila, saj sem se bala, da bom mogla obiskati naše slavno stranišče. Seveda me je na koncu prisilila, da sem ga pojedla. Po tem mi je bilo rahlo slabo, a nisem nič rekla. Po tem ko sem si ogledala že vse ponovitve Rita Rock in Reba, sem zaspala. Spanec na najinem cenenem kavču je bil slab, a počutila sem se bolje. Bila sem še vedno na koncu z močmi, a če primerjamo z počutjem zjutraj, sem bila kot prenovljena. Klara mi je skuhala že trideseto porcijo čaja in jaz sem se prisilila in ga spila. Moj dan se je tako veselo vrtel okrog skodelic čaja in kave. Upam, da bo jutri vsaj malo boljše!